Omemba: Metod Dolinšek

»Ponosna sem na vse mlade, ki se zavedajo, da je ura, ki so jo namenili za darovanje krvi, tako pomembna, da lahko reši tri življenja.«

»Krvodajalstvo je gibanje, ki ga ne more ustvariti en človek.«

»Kljub napredku znanosti krvi ne moremo sintetizirati.«

»Krvodajalstvo ni le dejanje, je neko stališče, iskrena, tiha izjava, da nam ni vseeno in da ni vseeno, kaj se dogaja s sočlovekom, z družbo.«

»Velikosti te populacij, ki ne morejo več darovati krvi, so tako velike, da mi, če podvojimo število krvodajalcev pri mladih, komaj izenačimo, koliko nam jih vsako leto izpade.«

»Med covidom je bilo zelo porazno. Po covidu smo izgubili tiste študente, ki so hodili, saj se je menjala celotna generacija, zdaj smo jih končno spet malo spodbudili, da začnejo darovati kri.«

»UKC Maribor pokriva porabo krvi v treh bolnišnicah, povprečno v zadnjih letih tudi po mojih izračunih je to okoli štiristo enot na teden, trenutno so zaloge stabilne, ampak to pomeni, da moramo iz tedna v teden zbrati dovolj krvi.«

»To se prenaša iz roda v rod, tako kot sem ju peljal, ko sta bila stara 6 let, prvič na tekmo, zdaj gresta na kri. Mora biti tradicija. Nikoli ne veš, kdaj potrebuješ, mogoče bo otrok potreboval, hčerka, sin, vnuk, vnukinja, mogoče bo kakšen Ljubljančan potreboval, pa bo dobil pravo kri.«

»Hvaležni smo vsakemu, ki se odzove. S tem pokažejo svojo pripadnost neki ideji, hkrati pa razumevanje, da brez krvi ni sodobnega zdravstva. Kri je ena tistih snovi, ki jih sodobna znanost ne zna narediti, ampak lahko prihaja le od soljudi.«

»Vse barve so lepe, ampak danes vijolična še posebej sije. Ko se združi toliko dobrih ljudi, da pomagajo drugim ljudem, je to nekaj čudovitega.«

»Če je bil povprečen dolg v preteklosti tam od okoli 300 do mogoče 500 evrov, se zdaj vidi, da je dolg teh, ki nas prosijo pomoč, krepko več kot 1000 evrov. Tako da s temi našimi minimalnimi sredstvi tudi težko komu kaj pomagamo, morda mu lahko malo olajšamo tisti dan, tisti teden.«

»Tudi zaposleni povedo, da so zelo veliki pritiski tako na službeni kot na osebni strani. In zelo velikokrat se zgodi, da se razjočejo v naši pisarni, ko jih sprejmemo. Povedo, da nimajo nikogar, na katerega bi se lahko obrnili.«

»Če je bila zdaj upravičenost enkrat na dva meseca, bo zdaj enkrat na tri mesece najverjetneje. In pa ne bomo več šli po sistemu ena oseba en paket, ampak bomo omejili navzgor število paketov, tako da bomo prišli do največ treh ali morda štirih paketov na posamezno družino, več pač ne bodo mogli prejeti.«

»Pred 11 leti, ko smo začeli to akcijo, smo bili malo skeptični. Nato pa se je izkazalo, da smo vsako leto uspešnejši. Torej je to primer dobre prakse v sistemu krvodajalstva. Ko se povežemo z določeni društvi in klubi, je namreč odzivnost populacije večja in na ta način lahko širimo bazo krvodajalcev.«

»Ta akcija torej ni pomembna le zato, da dvignemo zaloge krvi v severovzhodni Sloveniji, temveč je tudi velika promocijska akcija.«

»Treba bi bilo okrepiti tudi delo z delovnimi organizacijami, torej pridobiti podporo delodajalcev, da bi na ta način lahko širili bazo slovenskih krvodajalcev.«

»Danes živimo v drugih časih in ljudi je treba nagovarjati na drugačne načine. Rednim krvodajalcem je treba omogočiti neki status, ki bo družbeno prepoznal to njihovo pomembno vlogo.«

»A ne samo s plaketami in skromnimi darilci, ampak jih je treba sistemsko nagrajevati.«

»Čas je, da se pristop spremeni. Le na ta način bomo pridobili nove, mlade krvodajalce, ki nam jih najbolj manjka.«

»Katastrofa je v celotni produkcijski kulturni sferi. V Mariboru je ta zelo močna in večina je neodvisna, nevladna. Vsi ti ljudje so zdaj prvič soočeni s tem, da ne bodo imeli od česa živeti, in so v velikih osebnih stiskah.«